Les diha drugače, ko zunaj pritisne mraz. Domačije ponujajo preprostost, ki daje prostor poslušanju. Gostiteljica pove, kdaj sneg ponoči zaškripa, in kje se zjutraj najprej pokaže sonce. Zapisujemo drobne navade: čevlje pustimo pri vratih, radi prižgemo svečo in vračamo posode. Tako nastane odnos, v katerem se kraj in gost obiskujeta v enakem, toplinem in spoštljivem ritmu.
Ko se sezona skrajša, planinski domovi postanejo tiha zatočišča. Morda obratuje le vikend, morda le dnevna soba s pečjo, a ravno zato so ure dragocene. Kratki popoldanski vzpon, večer ob čaju, zgodnji spust – načrt kroji svetloba. Pogovor z oskrbnikom razkrije bližnje krožne poti, prehode, ki jih suši veter, in mesta, kjer sneg dlje ostaja. V zameno prinesemo poslušanje in hvaležnost.
Tiho zapiranje vrat, sušenje opreme na dogovorjenem mestu, odnašanje drobnih odpadkov, uporaba steklenice za ponovno polnjenje in plačilo v gotovini tam, kjer signal popušča – to so navade, ki gradijo zaupanje. V gorah šteje vsaka gesta: pozdrav na poti, umik na ožini, spoštovanje zasebnih dvorišč in tišina po desetih. Takšne drobnosti naredijo prostor, da nas bodo v dolinah vedno sprejeli z nasmehom.